Pred kratkim smo presegli mejo 8 milijard ljudi na planetu. In čeprav hrane pridelamo za vse dovolj, ljudje po svetu še vedno umirajo od lakote, bodisi zaradi ekonomskih, bodisi naravnih vzrokov. Podnebne spremembe in naraščanje števila prebivalstva od nas zahtevajo vedno nove inovativne načine za človeško osnovno dejavnost – kmetijstvo in pridelovanje hrane, kar pa še ne pomeni, da je ta vedno kakovostna. Če je nekoč veljalo, da je vsak sadež zrasel iz zemlje nekje na podeželju, dandanes temu ni več tako. Veliko sodobne prehranska industrija zahteva nove pristope, ki zadoščaju tako visokemu povpraševanju na trgu kot nizkim stroškom pridelave, z najmanjšim možnim tveganjem za izpad pridelka. V nadaljevanju preberite, kako poteka novodobno kmetijstvo in kako nas oropa kvalitetne prehrane.

Kaj sploh je sodobno kmetijstvo?

Tradicionalno kmetijstvo, kot ga poznamo od nekdaj, je ekstenzivno, polikulturno in samooskrbno, v večini primerov pa gre za  manjša zemljišča, ki jih obdelujejo ročno ali z manjšimi stroji. Tako kot vse moderno pa je tudi moderna različica pridelave hrane intenzivna, tržno naravnana na večje donose in dobiček. Za to uporabljajo sodobna agrotehnična in agrokemična sredstva oz. mehanizacijo (traktorji, kombajni, obračalniki in drugo) in kemične insekticide, pesticide, umetna gnojila in gensko spremenjene organizme. Čeprav se pri sodobni različici opis bere nekoliko zastrašujoče, pa pridelki niso vedno slabe kakovosti, tako kot tudi niso vedno dobre kakovosti.

Hrana danes ima 50% manj hranil kot pred 50 leti

Sam način pridelave hrane dandanes ima dobre in slabe vplive. Z uporabo modificiranih semen je mogoče vzgojiti pridelke, ki se prilagajajo na določeno območje in podnebne spremembe, ki so odporni na škodljivce in ki dajejo največ pridelka. Po drugi strani pa tak način pridelave veliko bolj onesnažuje, siromaši rodovitno zemljo, prispeva k izsekavanju gozdov in navsezadnje vpliva na naše zdravje. Veliko sadja in zelenjave je pridelane na vodni osnovi, zaradi česar so pridelki osiromašeni hranil, ki bi jih dobili z rastjo v zemlji. In če rastline ne morejo sprejemati mikro hranil iz tal, je naša hrana pomanjkljiva, kar pomeni, da slej kot prej pride do pomanjkanja teh hranil v našem telesu. To pa nam že nakazuje trend porasta prehranskih dopolnil.

Posledice za zdravje ljudi

Da je hrana ključ do zdravja, so se zavedali že dolgo nazaj. Hrana, ki jo zaužijemo, ima vpliv na naše zdravje in počutje. Bolj kot je ta pridelana na naraven način, več ima hranil, vitaminov in mineralov, ki skrbijo za optimalno delovanje človeškega telesa. Bolj kot je hrana obdelana z različnimi agro kemičnimi sredstvi ter več kilometrov kot prepotuje, bolj je osiromašena ključnih hranil, manj je kakovostna in prej lahko slabo vpliva na naše zdravje. K sreči imamo v Sloveniji še veliko obdelovalnih površin in ozaveščenost, da je dostop do kakovostne hrane velika dobrina. Se pa pomanjkanje kakovostne hrane že kaže v nekaterih večjih mestih zahodnega sveta, kjer kakovostna in sveža živila dosegajo astronomske cene ali pa jih sploh ni mogoče najti na policah trgovin.

Torej, kako do kakovostne prehrane?

Da bi vaš jedilnik sestavljala kakovostna in s hranili bogata živila, je potrebna predvsem premišljenost. Zadnje čase se na veliko podpira kupovanje lokalne in v Sloveniji pridelane hrane, ki ni prepotovala tisoče kilometrov v hladilnicah. Izogibajte se nakupovanju velikih verižnih proizvajalcev, ki prodajajo poceni uvoženo zelenjavo. Svojega zdravja nikar ne kompenzirajte za denar. Raje poiščite lokalne pridelovalce, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo, obiščite tržnico in s tem podprite trud in delo domačih pridelovalcev. Drugi način, kako do kakovostne hrane je, da si jo pridelate sami. Če imate možnost, lahko nasadite vrtiček z najljubšimi vrtninami, v zadnjih letih pa so priljubljeni tudi balkonski vrtički z vrtninami in zelišči, ki rastejo v loncih.